Dan, ko bo obstala Zemlja je sodobna različica znanstvenofantastične klasike iz leta 1951. Uveljavljena znanstvenica dr. Helen Benson (Jennifer Connelly) se znajde iz oči v oči z Nezemljanom po imenu Klaatu (Keanu Reeves), ki je pripotoval iz oddaljenega kotička vesolja, da bi posvaril svet pred prihajajočo globalno krizo.
Ko sile, ki jih Helen ne more nadzirati, ogrozijo Nezemljana, saj ga imajo za sovražnika in zavrnejo njegovo prošnjo, da bi nagovoril svetovne voditelje, z odtujenim sinom Jacobom (Jaden Smith) hitro odkrijeta smrtonosno razsežnost Klaatujeve trditve, da je "prijatelj Zemlje."
Zdaj mora Helen najti način, kako bitje, ki je bilo poslano, da nas uničiti, prepričati, da je človeštvo vredno rešiti – čeprav je morda že prepozno.
Proces se je že začel.
Človeštvo že dolgo fascinira možnost obstoja življenje v vesolju. Znanstvenofantastična literatura in filmi niso bili le za zabavo, ampak so se ukvarjali tudi z našimi vprašanji, upi in strahovi, povezanimi z zunajzemeljskim življenjem. Ta ugibanja so se zasidrala v naši kolektivni domišljiji in navdihnila razvoj nove tehnologije, s pomočjo katere bi raziskali oddaljena prostranstva našega vesolja in zares veliko možnost, da nismo sami.
Eden najbolj izvirnih in inovativnih filmov žanra je klasika iz leta 1951 Dan, ko bo obstala Zemlja. Gre za resnično filmsko prelomnico, ki je vplivala na več generacij znanstvenofantastičnih navdušencev, avtorjev in filmskih ustvarjalcev. Režiral ga je legendarni filmski ustvarjalec Robert Wise. Film pripoveduje zgodbo o dobrodušnem, človeku podobnem Nezemljanu po imenu Klaatu, ki s svojo vesoljsko ladjo pristane v Washingtonu.
Njegov cilj je srečanje z voditelji Zemlje. Želi jih opozoriti, da je zaradi nasilja med ljudmi ogroženo preživetje drugih civilizacij v vesolju. S pomočjo Gorta, velikanskega robota in telesnega stražarja, se Klaatu izmika oblastem, ki ga skušajo ujeti. Poglobi se v človeško kulturo, da bi bolje razumel vrsto, ki je očitno predana konfliktu in uničenju. Spoprijatelji se z vdovo in njenim sinom in skozi prizmo njihovega prijateljstva se veliko nauči o človeštvu – in ga nazadnje izzove, da postane svoja najboljša različica.
Film je bil revolucionaren ne le zaradi takrat več kot drzne vizualne zasnove Nezemljanov, vesoljskih ladij in robotov, ampak tudi zaradi svoje drzne variacije na poznano alegorijo zaradi stopnjevanja napetosti na začetku obdobja hladne vojne. "Celotni kanon znanstvene fantastike v Ameriki v petdesetih je bil oblikovan tako, da je še podpihoval strah zahoda pred vzhodnim blokom," pravi producent Erwin Stoff. "Tisti "drugi", ki se ga je potrebno bati, je bil vedno metafora za komunizem. Dan, ko bo obstala Zemlja, je bil izjemen, ker je odgovornost razporedil enakovredno na vse. Tisti "drugi", ki naj bi se ga bali, smo bili mi sami – narava človeka in grozljivo nasilje, ki ga je človeštvo sposobno."
Še en vidik, po katerem je film izstopal, je bil perspektiva, skozi katero se je odvijal. "Odvijal se je skozi oči Nezemljana," dodaja Stoff. "Videli smo veliko filmov o Nezemljanih, a le redko vidimo sebe kot Nezemljane."
Scenarist David Scarpa in režiser Scott Derrickson sta si novo verzijo zamislila drugače: v njej ne gre več za nasilje med ljudmi, pač pa za uničevanje okolja s strani človeštva. "Sem velik občudovalec izvirnika," pravi Derrickson. "Za tisti čas je bil izjemno zanimiv, izviren in napreden – tako glede vizualnih učinkih, kot glede komentarja o napetostih v času hladne vojne, kot glede pogleda na človeštvo iz perspektive obstranca.
To je bil res krasen film, vendar ga večina sodobnega občinstva ni videla. Mislim, da si ljudje zaslužijo videti to zgodbo in to je bila fantastična priložnost ponovno povedati jo na način, ki naslavlja probleme in konflikte, ki nas zadevajo zdaj."
"Izvirnik ne pove ničesar o naravi človeštva, ki ne bi bila v vsaki podrobnosti enako relevantna za to generacijo filmskega občinstva," je prepričan Stoff. Spremenile so se samo posebnosti oziroma načini in sposobnosti za samouničenje. Dokaza, da smo storili potencialno nepopravljivo škodo okolju, skoraj ni mogoče spodbijati. Izzivi, s katerimi se soočamo danes, niso nič manj zahtevni, in če jim ne bomo kos, niso nič manj smrtonosni kot tisti, s katerimi smo se morali soočiti ob koncu hladne vojne."
"Pri oblikovanju novih podob filma smo imeli priložnost ujeti pristni strah, s katerim danes živijo ljudje, zelo prisotno skrb, da ima način, na kakršnega živimo, morda katastrofalne posledice za planet," pravi Reeves. "Po mojem mnenju se film odziva na te skrbi. Pred nami drži ogledalo in nam kaže naš odnos do narave in nas prosi, naj si pogledamo naš vpliv na planet, zavoljo preživetja našega planeta in drugih."
Kot predstavnik skupine zunajzemeljskih civilizacij, ki so pretrpeli svojo lastno evolucijo zaradi katastrofalnih klimatskih sprememb, Klaatu pripotuje na Zemljo z namenom proučiti tisto, kar njegovi vrstniki in on sam vidijo kot neposredno grožnjo planetu, ki je preveč edinstveno bogat, da bi bil ogrožen. "Situacija je dosegla kritično točko, ko je ogroženo življenje planeta samega, ker ga ljudje ubijajo," pravi Reeves. "Klaatu pride na Zemljo, da bi ocenil, ali so ljudje sploh sposobni spremeniti svoje obnašanje, ali pa je "problem" potrebno odstraniti."
Klaatu namerava govoriti s svetovnimi voditelji pri Združeni narodih, preden bi se lotil drastičnih ukrepov, a ko mu prošnjo zavrnejo, to še poglobi njegovo percepcijo, da imajo ljudje barbarstvo v krvi in se nočejo spremeniti. "Klaatu pride na Zemljo z zelo negativnim pogledom na človeštvo," pravi Derrickson. "Ima določeno predstavo o naši destruktivnosti in našemu upiranju spremembam. Njegovi vtisi o nas, ki temeljijo na začetnih izkušnjah, tega mnenje ne morejo spremeniti."
Kljub vnaprej oblikovani predstavi o človeštvu se Klaatu loti misije s srhljivo odmaknjenostjo. "V lik sem skušal vnesti objektivnost, tudi v način, kako opazuje vse okrog sebe," pravi Reeves. "Za Klaatuja je značilna nekakšna kompresija. Je zunajzemeljsko bitje v človeškem telesu in ko gleda iz telesa, gleda samo ven. Skozi film pa nanj počasi začnejo vplivati ljudje okrog njega, izkusi, kaj pomeni biti človek in imeti upanje."
