Socialno omrežje

natisni

Share

Vsako obdobje ima svoje vizionarje, ki s svojo genialnostjo spremenijo svet. A to se le redko zgodi brez prepirov o tem, kaj natanko se je zgodilo in kdo je bil zraven pri trenutku stvarjenja. V Socialnem omrežju režiser David Fincher in scenarist Aaron Sorkin raziskujeta trenutek, ko so iznašli Facebook, najbolj revolucionarni družabni fenomen novega stoletja. To nam pokažeta z nasprotujo?ih se perspektiv super bistrih mladeni?ev ki vsi trdijo, da so bili prisotni ob stvaritvi. Rezultat je drama, polna stvaritev in uni?enja; drama, ki se izogiba enemu samemu glediš?u, ampak sledi nasprotujo?im si pripovedim, odslikava nasprotujo?e se resnice in ves ?as definira družbene odnose, ki definirajo naš ?as.

Film ?rpa iz ve? virov in se seli od dvoran Harvarda do predelnih pisarn Palo Alta, ko prikazuje skoraj otipljivo navdušenje vihravih zgodnjih dni nastajanja fenomena, ki je spremenil kulturo, in to, kako je ta fenomen skupino mladih revolucionarjev povezal in jih nato lo?il. Sredi kaosa so Mark Zuckerberg (Jesse Eisenberg), sijajni harvardski študent, ki je zasnoval spletno stran, za katero se je zdelo, da je ?ez no? na novo definirala družbeno bit; Eduardo Saverin (Andrew Garfield), nekdaj Zuckerbergov dober prijatelj, ki je za cveto?e podjetje prispeval za?etni kapital; Napsterjev ustanovitelj Sean Parker (Justin Timberlake) ki je Facebook predstavil kapitalistom Silicon Valleyja; in dvoj?ka Winklevoss (Armie Hammer in Josh Pence), harvardska sošolca, ki sta trdila, da jima je Zuckerberg ukradel zamisel in sta ga potem zaradi tega tudi tožila.

Vsak ima svojo pripoved, svojo verzijo Facebookove zgodbe – ampak vsi s svojimi pripovedmi ne tvorijo samo ve?plasten portret uspeha v 21. stoletju, gre tudi za prikaz tako mladostne fantazije kot krutih realnosti.

 

 

Da bi ustvarila otipljiv ob?utek tega zamegljenega stvarjenja, zgodovine, ki se še piše, sta Sorkin in Fincher pazljivo oblikovala nepovezano zgodbo, ki namenoma ne stopa ne na eno ne na drugo stran. Namesto tega film prikaže konzorcij enako zapletenih pripovedi – vsak akter je prepri?an, da ima prav in da se edini pravilno spominja stvari. Odgovor na vprašanje, kaj se je dejansko zgodilo, prepuš?a gledalcu.

Scenarist Aaron Sorkin (Zahodno krilo, Wilsonova vojna) ni še nikoli hitreje privolil v kakšen projekt kot v Socialno omrežje. Za?elo se je, ko je dobil v roke knjižico Bena Mezricha The Accidental Billionaire. Ta ga je takoj podžgala, da je sam za?el raziskovati zgodovino Facebooka. Prevzela ga je vzpenjajo?a se pot likov – predvsem tista Facebookovega soustanovitelja Marka Zuckerberga, ki se je prakti?no ?ez no? iz anarhisti?nega hekerja spremenil v internetnika, in direktorja, ki je spremenil zgodovino.

Sorkina je prevzela tudi povsem ameriška tema iznajdbe – in priložnost za razpravljanje o prijateljstvih, rivalstvih in družbenih manevrih mladih ikonoklastov, za katere se zdi, da se prikažejo v vsakem obdobju, da bi ustvarili osupljive nove iznajdbe, ki korenito spremenijo vsakdan.

V prejšnjih generacijah so bili to radio, telefon, avto, televizija, ra?unalnik. Danes je to družabno omrežje.

Sorkin pravi: "Teme filma so tako stare kot pripovedništvo samo: zvestoba, prijateljstvo, mo?, denar, zavist, družbeni status, ljubosumje. To je zgodba, da bi jo napisal Ajshil, ?e bi bil danes živ, ?e bi bil danes živ Shakespeare, bi jo napisal on, itd. Sre?a je na moji strani, saj noben od teh možakarjev ni bil na voljo, zato sem jo lahko napisal jaz."

Ve? ko je izvedel o spornem nastanku Facebooku, bolj ga je prevzela možnost, da bi pripoved lahko izkoristil za zelo razlo?no razglednico o tem specifi?nem ?asu ameriškega življenja – hkrati pa je to še vedno razprava o ve?nih ?loveških temah genialnosti, mo?i in praznini. ?eprav se spoznajo na najnovejšo tehnologijo in živijo digitalni življenjski slog, so, tako jih je prikazal Sorkin, tudi nesramni, jezni in nikoli ?ustveno povsem umirjeni.

"Mislim, da je v filmu konstrukt, in sicer si lahko ogledate ve?plastne vidike Marka Zuckerberga, zaradi katerih je uspel, in jih lahko dojemate povsem razli?no, glede na to, s kom se v zgodbi istovetite," komentira Sorkin. "Marka žene mo? ali šibkost, strah ali pogum, vizija ali prera?unljivost – in film ves ?as hodi po tanki ?rti med temi stvarmi."

Zgodba Facebooka se za?enja februarja leta 2004, ko se je družbena mreža vsakdana za vedno spremenila z nastankom tistega, kar danes poznamo kot "thefacebook.com" na Univerzi Harvard, s stranjo, ki jo je programiral Zuckerberg, ki je imel takrat 19 let. Že ?ez dober mesec se je pol Harvarda registriralo kot uporabniki. Decembra leta 2005 je stran uporabljalo 5,5 milijona študentov, ki so objavljali svoje najbolj intimne osebne podrobnosti, od najljubših skladb do tega, s kom hodijo na zmenke in še ve? – in vse to so si lahko ogledali vsi.

Ko se je razširil po vsem svetu, je Facebook postal svetovno digitalno ljudstvo – ogromna, žare?a zmes povezav in odnosov, ki predstavljajo družbene povezave ve? kot 500 milijonov uporabnikov (?e bi bil Facebook država, bi bila 1,5-krat bolj naseljena od Združenih držav Amerike in bi bil tretja najve?ja država na svetu).

V vsega šestih letih je Facebook postal samostojna kulturna sila – nov mehanizem za sklepanje prijateljstev v vse bolj samotnem svetu z ogromnim vplivom na generacijo, ki je postavila na glavo stare definicije zasebnosti. Facebook je pomagal oblikovati pogumni novi svet enovrsti?nih življenj, v katerem vsak ve, kaj po?ne drugi, v katerem ljudje gradijo svoje identitete za javno porabo, Facebook mnogi uporabljajo kot arhiv za svoj celoten obstoj. Kot druge tehni?ne revolucije v preteklosti so Facebook slavili in prekleli zaradi njegovega vpliva – vsestranskih posledic Facebooka za zdaj ne morejo predvideti niti najve?ji analitiki in poznavalci.

Facebook še vedno raste z vrtoglavo hitrostjo, njegov potencial pa še vedno ni v celoti izkoriš?en. Je podjetje, ki je sicer zasebno, pred kratkim so njegovo vrednost ocenili na 25 milijard dolarjev, nekateri strokovnjaki z Wall Streeta pa ocenjujejo, da je vredno še precej ve?.

A ob širitvi podjetja je bilo to vse bolj zasuto s tožbami, njegovi ustanovitelji pa so sprti – prepirajo se za lastništvo in priznanje. Skupina Zuckerbergovih nekdanjih sošolcev iz Harvarda, vklju?no z bratoma Winklevoss, trdijo, da jim je Zuckerberg ukradel idejo, medtem ko Zuckerbergov nekdanji poslovni partner in soustanovitelj Facebooka Eduardo Saverin trdi, da ga je Zuckerberg izklju?il iz podjetja, ki mu je dal za?etni kapital.
O igralcih

Jesse Eisenberg (Mark Zuckerberg) je posnel filme Rodger Dodger, The Squid and the Whale, Adventureland, Dobrodošli v deželi zombijev, 30 Minutes or Less, Rio.

Andrew Garfield (Eduardo Saverin) je posnel filme Never Let Me Go, The Imaginarium of Dr Parnassus; I’m Here; Kot jagenj?ki in levi; Red Riding Trilogy – 1974, Boy A, (BAFTA za najboljšega igralca), Beautiful Thing, The Overwhelming, Burn, Chatroom. Njegov naslednji film bo Spider-Man, v katerem bo igral Petra Parkerja.

Justin Timberlake (Sean Parker) je svoj album FutureSex/LoveSounds prodal v ve?krat platinasti nakladi. Kar štirje zaporedni singli z njega so se uvrstili na prvo mesto. Prav tako zelo uspešna je bila njegova turneja iz leta 2007 FutureSex/LoveSho. Justin je dobitnik ve? nagrad grammy, posnel pa je filme Alpha Dog, Black Snake Moan, Shrek 3, Southland Tales, The Open Road, Yogi Bear, Friends With Benefits, Bad Teacher.
O režiserju

David Fincher je režiral filme Osmi potnik 3, 7edem, Igra, Klub golih pesti, Soba za paniko, Zodiac, Nenavadni primer Benjamina Buttona.

Trenutno snema Dekle z zmajskim tatujem po knjižni uspešnici Stiega Larssona. Glavni vlogi igrata Daniel Craig in Rooney Mara.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki služijo boljšemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na družabnih omrežjih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi želeli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie