Spusti me k sebi

natisni

Share

Chlo Grace Moretz (Hit Girl v filmu Kick-Ass) igra skrivnostno dvanajstletnico Abby, novo sosedo samotarskega Owna, ki ga v oli zlobno ikanirajo. Med njima se stke globoka vez, toda Owen ho?e no?e opazi, da Abby je bistveno druga?na od drugih vrstnikov. Ko mestece zajame niz srhljivih umorov, se je Owen prisiljen soo?iti z dejstvom, da je navidezno nedolno dekle v resnici okrutna vampirka.
Hipnoti?ni in provokativni triler Spusti me k sebi scenarista in reiserja Matta Reevesa (Poastno) temelji na vedski knjini uspenici Lt den Rtte Komma In Johna Ajvida Lindqvista in hvaljenem istoimenskem filmu (Vampirska ljubezen). Glasbo za film je ustvaril dobitnik nagrad oskar, emmy in grammy Michael Giacchino (V viave, Skrivnostni otok), film pa med drugim zaznamuje vrnitev legendarne britanske produkcijske hie Hammer Films, ki je znana po kultnih grozljivkah. Spusti me k sebi je prvi film, ki ga je studio produciral po ve? kot 30 letih.
V filmu Spusti me k sebi nastopajo Chlo Grace Moretz (Kick-Ass), Kodi Smit-McPhee (Cesta), nominiranec za oskarja Richard Jenkins (Gost), Elias Koteas (Zlove?i otok) in Cara Buono (Sopranovi). Producenti filma so Simon Oakes (Wake Wood), Alex Brunner (The Resident), Guy East (Terminator 3: Vstaja strojev), Tobin Armbrust (The Resident), Donna Gigliotti (Bralec), John Nordling (Vampirska ljubezen) in Carl Molinder (Vampirska ljubezen). Izvrni producenti so Nigel Sinclair (Terminator 3: Vstaja strojev), John Ptak (The Imaginarium of Dr. Parnassus), Philip Elway (Dear John) in Fredrik Malmberg (Mutantske kronike). Koproducentka je Vicki Dee Rock (My One and Only). Direktor fotografije je Greig Fraser (Bright Star). Scenograf je Ford Wheeler (After.Life). Kostumografinja je Melissa Bruning (Love Ranch). Avtor izvirne glasbe je Michael Giacchino (Zvezdne steze).

 

 

O PRODUKCIJI

Film Spusti me k sebi celo v popkulturi, v kateri mrgoli krvolo?nih nemrtvih, izstopa kot zelo posebna stvaritev znotraj vampirskega anra. Film je obenem zgodba o odra?anju in srhljiva grozljivka, njegovo opojno vzduje pa ponuja tudi veliko izto?nic za razmiljanje o teavnem in pogosto bole?em prehodu v adolescenco.
Vse zgodbe, ki so zdaj zelo priljubljene, izhajajo iz legende o vampirjih na druga?en na?in, pravi scenarist in reiser Matt Reeves. Najpogosteje jo uporabijo, da bi se poglobile v ?loveko seksualnost. Ta zgodba pa izhaja iz istega arhetipa, da bi se poglobila v nekaj povsem druga?nega.
Po uspehu trilerja Poastno (2008) je produkcijska hia Overture predlagala Reevesu, da napie scenarij po vedskem romanu Lt den Rtte Komma In za filmsko priredbo, ki bi se odvijala v Ameriki. Reevesa je zgodba takoj prevzela, saj ga je spominjala na njegovo otrotvo. Dotaknila se me je. Lindqvist in Tomas Alfredson, reiser vedskega filma, sta ustvarila mo?no metaforo o najstnikih tegobah.
Ko si je projekt zagotovil studio Hammer Films, je bil Reeves e bolj navduen. Zdelo se mi je sijajno, da bo film produciral studio, ki je toliko prispeval k zgodovini te zvrsti, se spominja reiser. Po besedah Simona Oakesa, predsednika studia Hammer Films, je bil Reeves zaradi svojega navduenja glavni favorit za reijo. Prebral je roman in videl vedski film; na vsak na?in je hotel sodelovati. Zgodba ga je mo?no pritegnila, to pa za tako pomembno nalogo pomeni vse. Imel je svojo pripovedno vizijo, vendar je odlo?no hotel ostati zvest duhu Lindqvistovega romana.
Ko je prebral Lindqvistov roman, je Reeves pisal avtorju. Povedal sem mu, kako me je zgodba pritegnila, vendar ne samo zato, ker je izjemno dovren roman znotraj svojega anra. Prevzela me je, ker me je mo?no spominjala na otrotvo.
Na svoje presene?enje je Reeves odkril, da tudi Lindqvist pozna njegovo delo. Videl je film Poastno. Ve? mu je bil izvirni prijem v pripovedi klasi?ne zgodbe in prav to je hotel tudi sam dose?i s svojim romanom. Ko je izvedel, da so mi zaupali reijo amerike priredbe, je bil navduen. e bolj pa ga je veselil moj osebni odnos do zgodbe, kajti pokazalo se je, da v roman vpeljal resni?no zgodbo svojega otrotva. Takoj sem vedel, da bom lahko izhajal iz bistva njegove zgodbe in ga prestavil v ameriko okolje, ki ga poznam iz otrotva.
Eden od predlogov ob razvijanju koncepta za film je bil, da glavna lika nekoliko postarajo za ameriko ob?instvo. Ampak to bi uni?ilo zgodbo, poudarja Reeves. To je zgodba o prav tem ivljenjskem obdobju. Govori o tem, kako teko shaja dvanajstletnik brez prijateljev, ki ga vrstniki neusmiljeno zbadajo in trpin?ijo. Bistvo zgodbe sta nedolnost in dozorevanje, kontrastiranje pozitivnih in negativnih doivetij.
Reeves je dolgo razmiljal, kako naj prenese zgodbo iz 80. let na vedskem v 80. leta v Ameriki. To je bila doba Ronalda Reagana. Svoj zloglasni govor o 'zlobnem imperiju' je podal ob vrhuncu hladne vojne. Predsednik je dravljanom sporo?al, da je zlo zunaj nas: Sovjeti naj bi bili zlobni, mi pa naj bi bili kot Ameri?ani po naravi dobri. Razmiljal sem, kako bi se v takih razmerah po?util dvanajstletnik, kot je Owen, ki je v sebi tla?il tako mra?na ?ustva. Verjetno bi bil zelo zmeden.
?eprav so ustvarjalci vnesli veliko nadnaravnih prvin zgodbe, so hoteli, da so ?ustveni vtisi kar se da realisti?ni. Eden najzanimivejih vidikov anrskih filmov je to, da lahko pod povrje vpelje nekaj ve?jega, pravi Reeves. V tem se ta zgodba razlikuje od drugih. Ne gre za obi?ajni domiljijski film o vampirjih. Gre za zgodbo, s katero se bo lahko marsikdo poistovetil na razli?nih ravneh.
Koproducentka Vicki Dee Rock poudarja ?ustveni pomen, ki ga zgodba dobi ob Reevesovem izjemnem pristopu: Film je portret ?loveke narave. Lahko bi ga zmotno videli samo kot zgodbo o vampirjih, v resnici pa je predvsem zgodba o tem, kako odrezane in osamljene se lahko v?asih po?utimo, in o ceni, ki smo jo pripravljeni pla?ati, da bi le bili ljubljeni.
Za Simona Oaksa je produkcija tega filma odli?no sklenila ustvarjalni krog studia Hammer Films, saj je ponovno vpeljala nov prijem znotraj popularnega anra. V dolo?enem smislu smo pred leti postavili nove standarde za zvrst vampirskih filmov, opozarja Oaks. S serijo filmov o Draculi, ki smo jih za?eli snemati v 50. letih, smo vampirja, ki ga je igral Christopher Lee, spremenili v precej ?utno figuro. Rekel bi, da smo uvedli nov ton pristopa za vampirsko izro?ilo, ki se je ohranil vsa naslednja desetletja.

EKIPA FILMA

CHLO GRACE MORETZ (Abby) je za?ela igrati pri estih, ko je nastopala v CBS-ovi seriji The Guardian. Kmalu potem je nastopila v neodvisnih filmih The Heart of the Beholder in The Amityville Horror. Za vlogo v slednjem je bila delena tevilnih pohval. Pred nedavnim smo jo videli v akcijski filmski priredbi stripa Marka Millerja Kick-Ass, kjer je igrala divjo, jezikavo enajstletnico, ki se z o?etom (Nicolas Cage) bori proti zlo?incem. V filmu Diary of a Wimpy Kid je igrala samosvojo deklico, ki se vedno obla?i v ?rno in je precej bolj zrela od svojih vrtnic in vrstnikov.
Letos je nastopila v dveh zaporednih filmih. Psiholoki triler The Fields temelji na resni?nih dogodkih, ki so se zgodili v Pensilvaniji leta 1973. Nato je ob Benu Kingsleyju in Sachu Baronu Cohenu nastopila v filmu Hugo Cabret legendarnega Martina Scorseseja. Njegov prvi film v 3D tehniki, katerega izid je predviden decembra 2011, pripoveduje o dvanajstletni siroti, ki ivi v zidovih parike eleznike postaje.
Videli smo jo tudi v hvaljeni romanti?ni komediji 500 dni s Summer z Josephom Gordonom Levittom in Zooey Deschanel, trilerjih Not Forgotten s Paz Vega in Simonom Bakerjem in Oko z Jessico Alba, v komediji Hia debele mame 2 z Martinom Lawrenceom ter grozljivki The Children.

KODI SMIT-MCPHEE (Owen) se je e pred leti uveljavil kot izjemno nadarjen mlad igralec. Pred nedavnim je igral ob Viggu Mortensenu, Charlize Theron in Robertu Duvallu v filmu Cesta reiserja Johna Hillcoata (Ponudba). Za to vlogo je bil nominiran za prestino nagrado Critics Choice v kategoriji za najboljega mladega igralca. Nato je igral mladega fanta, ki se spopada z levkemijo v avstralskem filmu Matching Jack Nadie Tass. Smit-McPhee se je rodil leta 1996 v Melbournu in prvi? je opozoril nase z vlogo v filmu Romulus, My Father, kjer je igral z Ericom Banom in Franko Potente. Bil je isto?asno nominiran za nagrado Avstralskega filmskega intituta v kategoriji najboljega mladega igralca in najboljega glavnega igralca.

MATT REEVES (scenarij in reija) si je v filmskem svetu pridobil precej ugleda leta 2008, ko je reiral priznano znanstveno-fantasti?no srhljivko Poastno. Nizkoprora?unski film je ob izidu zabeleil rekorden uspeh, po vsem svetu pa je zasluil ve? kot 175 milijonov dolarjev.
Pred tem je bil scenarist, reiser in producent predvsem znan kot soustvarjalec priljubljene televizijske serije Felicity z dobitnico zlatega globusa Keri Russell. Njegov reijski debi je bila ?rna komedija Pogrebni prijatelj z Gwyneth Paltrow, Davidom Schwimmerjem in Barbaro Hershey. Leta 1999 je Reeves sodeloval pri scenariju in produkciji hvaljenega filma V imenu pravice reiserja Jamesa Graya z Markom Wahlbergom, Joaquinom Phoenixom in Charlize Theron. Njegov naslednji projekt sta reija in produkcija neodvisnega dramati?nega trilerja The Invisible Woman za studio GreeneStreet Films.

Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie