Napaka
  • XML Parsing Error at 1:285. Error 9: Invalid character

Žalostna balada za trobento

natisni PDF

Share


BALADALeto 1937, Španijo pustoši državljanska vojna. Veseli cirkuški klovn se z ma?eto v roki znajde v vihri krvavega spopada in pade kot žrtev Francove falange ... Nato nas zgodba ponese v leto 1973.


Klovnov sin Javier sanja o maš?evanju in klovnovski karieri. Ker pa je v življenju videl preve? trpljenja, se mora cirkusu pridružiti kot otožni klovn in v imenu zabave tiho prenašati poniževanje veselega klovna Sergia nato pa se zaljubi v Sergiovo žensko, prelepo artistko Natalio, ki jo nasilnež brutalno zlorablja. Razvname se epska bitka klovnov v ljubezenskem trikotniku, prerešetanem s kroglami in prežetem s krvjo.

Najnovejši film španskega mojstra groteske, mra?nega humorja in šokantnega nasilja je politi?na grozljivka in parodija Francove Španije ter sprevržena zgodba o ljubezni, maš?evanju in psihopatskih klovnih. Žirija lanskoletnega filmskega festivala v Benetkah s predsednikom Quentinom Tarantinom na ?elu je filmu podelila srebrnega leva za najboljšo režijo in nagrado za najboljši scenarij.

iz prve roke
»To je moj najbolj oseben in tvegan film, saj sem vanj vlil svojo dušo in srce. Na prvem mestu gre za ljubezensko zgodbo o divji, surovi in grozljivi ljubezni. Za mešanico groze in strasti: stvari, ki sta mi ljubi. S pomo?jo ironije in noir kontrastov pa sem želel obelodaniti bole?ino in tesnobo, da bi ju tako kon?no presegel. Naša mu?na preteklost nas še vedno globoko zaznamuje. S filmom sem želel iz svoje duše izgnati duhove, pregnati bole?ino, ki je trdovratna kot oljni madež. Umazana obla?ila si perem s filmi. ?utim, kako se mi ta fantasti?na in žalostna preteklost posmehuje in me pohablja, kot bi se utapljal v nostalgiji za ne?em, kar se ni nikoli zgodilo, v grozljivi no?ni mori, ki mi ne pusti biti sre?en. To bole?ino in jezo bi rad izni?il s pomo?jo grotesknega humorja, ki lahko spravi ljudi v smeh in solze. /.../ Film sem želel postaviti v leto 1973, ko sem bil star osem let. Tega obdobja se spominjam megleno, kot sanj, kot nesmiselne no?ne more. In morda je bila tistega leta resni?nost res najbolj podobna sanjam. El Lute, Etin atentat na Carrera Blanca, televizijski klovni ... Vsi se sre?ujejo v mojih spominih.«
- Álex de la Iglesia, režiser in scenarist

portret avtorja
Álex de la Iglesia (rojen leta 1965 v Bilbau) se v rani mladosti navdušuje nad stripi. Na Univerzi Deusto v Bilbau doštudira filozofijo, že med študijem pa ve?ino ?asa preživi v filmskem klubu. Sprva dela kot scenograf pri televizijski produkciji in kriminalki Todo por la pasta režiserja Enriqueja Urbizuja. Leta 1991 se kot režiser in koscenarist podpiše pod svoj prvi in edini kratkometražec Mirindas asesinas, ki prejme nagrade na številnih festivalih in hkrati prepri?a Pedra Almodóvarja, da producira režiserjev celove?erni prvenec Akcija mutant (Acción mutante, 1993). Zloveš?a znanstvenofantasti?na komedija je nagrajena na festivalu Fantasia v Montrealu, požanje pa še tri doma?e nagrade goya. Naslednji film, Dan zveri (El día de la Bestia, 1995), prejme kar šest španskih oskarjev, med drugim za najboljšo režijo, na festivalih v Benetkah, Torontu in Sitgesu pa navduši tako kritiko kot ob?instvo. Sledijo celove?erni filmi Perdita Durango (1997), Muertos de Risa (1999), La Comunidad (2000), baskovski vestern 800 balas (2002) ter vrnitev k zna?ilnemu ?rnemu humorju in žanru komi?nega trilerja, film Popoln zlo?in (Crimen perfecto, 2004). Leta 2007 posname Umore na Oxfordu (The Oxford Murders), svoj drugi film v angleškem jeziku (po Perditi Durango) z Elijahom Woodom, Johnom Hurtom in Leonor Watling v glavnih vlogah. Žalostna balada za trobento mu leta 2010 prinese nagradi za najboljšo režijo in scenarij na Beneškem filmskem festivalu.

kritike
»Metazgodbi dežel in kultur, kolektivno obsedenih s smrtjo, smo v Benetkah lahko videli v Žalostni baladi za trobento Álexa de la Iglesie in Sion Sonovem Cold Fish, dveh velikopoteznih filmih, polnih narativnih hiperbol in vulgarne simbolike. /.../ Pod zvrhano mero krvi, kosti in drobovja se v filmu Cold Fish skriva post-gospodarski-mehur?ek ero guro parabola o vsakdanjem fašizmu sodobnega japonskega srednjega razreda. Enako velja za Žalostno balado. /.../ V tej tremendismo surrealisti?ni zgodbi situacija postaja vse bolj groteskna in mu?na; ohlapno se dotakne klju?nih mejnikov v zatonu Francovega režima, medtem ko skozi mikser požene celotno kinematografijo tistega ?asa.«
- Olaf Möller, Film Comment 

»Navadno se filmom s ?udaškimi cirkusanti na hoduljah, lete?imi pritlikavci in ?loveškimi topovskimi kroglami na dale? izognem, ta pa je bil tako divji, seksi in neustrašno nor, da me je na neki ?udaški na?in povsem presunil. /.../ Dva podivjana, iznakažena klovna z ma?etami in mitraljezi, ki se na vrhu 60-metrskega križa borita za srce akrobatke z bujnim oprsjem? To pa? morate videti.«
- Jason Solomons, The Observer

»Žalostna balada, ki se za?ne v krvavem klanju in razplamti v vrhuncu surrealisti?ne tragikomike, je film, ki hlasta za norostjo in besnilom ter ju tudi popolnoma obvladuje. Gre za najboljši film Benetk in Toronta ali za najslabšega? Lahko bi bil tako eno kot drugo, brez dvoma pa je to film, ki si zasluži presežnik.«
- Richard Corliss, Time

»Álexa de la Iglesia s tehni?no bravuro in neomajno politi?no nekorektnostjo poustvari špansko politi?no preteklost ter uprizori epsko bitko med ekstremi komunizma in fašizma. In ta nenavadna mešanica klovnovskega burkaštva in sprtih ideologij ponuja ?isti filmski užitek.«
- Mednarodni filmski festival v Stockholmu

»Žalostna balada za trobento, mra?en, smešen in vse prej kot politi?no korekten film (kot smo od režiserja že vajeni), bo navdušil vse tiste, ki imajo radi satiro z malce krvi in drobovja.«
- Alex Garcia Topete, Mednarodni filmski festival v Dallasu

»V vrtincu pasti, strelskih obra?unov, eksplozij, iznakaženja in poniževanja, posnetem skozi silovito, izkrivljeno optiko de la Iglesie, se na ozadju Francovega režima in njegove tipi?ne ikonografije dva klovna borita za srce privla?ne cirkuške artistke.«
-    Camillo de Marco, Cineuropa

»Žanrski film par excellence se navdihuje pri avtorjih, kot so James Whale, Alfred Hitchcock, Tod Browning, ter filmih tipa King Kong in Panov labirint ...«
- Dan Fainaru, Screen Daily

OBJAVLJEN JE PRVI NAPOVEDNIK FILMSKEGA SPEKTAKLA NEVERJETNI SPIDER-MAN 2!

DF-87424_r

PRIDRUŽI SE NAM


   

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki služijo boljšemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na družabnih omrežjih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi želeli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate z uporabo piškotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie