Turneja - Tournee

natisni

Share

turnejaJoachim, nekdanji televizijski producent, se odlo?i, da bo pustil za seboj pariko ivljenje in se odpravi iskat sre?o v Ameriko. Tam spozna skupino amerikih striptizet, plesalk nove burleske, ki jih odpelje na turnejo po zakotju francoskih pristanikih mest in umazanih hotelskih sob, ob tem pa jih pesti nenehno pomanjkanje denarja. Sanje o velikem zaklju?ku turneje v Parizu se razblinijo, ko Joachima pusti na cedilu stari prijatelj, ki mu je obljubil dvorano za nastop. Vrnitev v Pariz odpre bole?e stare rane in Joachim se mora znova spoprijeti s svojo preteklostjo

Reiser Mathieu Amalric, igralska muza nove generacije francoskih filmskih reiserjev 90-ih, predstavlja komi?no, trpko sladko dramo Turneja, film ceste, odra in zaodrja, ki gledalca popelje v bizaren svet zrelih in armantnih (predvsem pa pravih) amerikih striptizet na melanholi?ni turneji po francoski provinci.

zanimivosti
Nova burleska je posodobljena razli?ica in ponovno oivljanje anra, ki korenini v tradiciji amerikega in britanskega varieteja (music hall). Izvorno so bile burleskne predstave meanica drubene satire, glasbenih to?k in ge?kljive vsebine, v 20-ih in 30-ih letih prejnjega stoletja pa so postale nepogreljiv element amerike gledalike scene. anr je nato po?asi slabel in se na koncu skr?il zgolj na odrsko razkazovanje golote, s ?imer je postal sinonimen striptizu. Oivljanje burleske pod imenom neo- ali nova burleska, ki smo mu pri?a od 90-ih let dalje, ?rpa svoj navdih iz omenjenih obdobij. Izhaja v prvi vrsti iz striptiza, v katerega ponovno vnaa elemente gledalikega performansa, koreografijo, glamur, humor, satiro in malce kaoti?ne zmenjave.

iz prve roke
Na povrje je zopet priplavala knjiga Sidonie-Gabrielle Colette L'Envers du music hall, ki sem jo vrsto let nosil s seboj. Vsebuje zapiske, ki jih je med neko turnejo pisala za ?asopis. Serija sublimnih skic njenega ivljenja in kariere igralke, izgubljene v provinci in kandalozni pantomimi (Colette je bila takrat stara med 33 in 39): 'Te?emo proti hotelu, proti zaduljivi garderobi in zaslepljujo?im lu?em. Nemirne, venketajo?e, kokodakamo kot kokoke in te?emo, proti iluziji razburljivega ivljenja, topline, dela in zasluka, brez pomislekov, brez obalovanja, kesanja in spominov ...'
Iskali smo sodobni ekvivalent tega, v striptizu, v no?nih klubih in drugje. A nikjer nismo nali te elje po neprestanem gibanju, Colettine sle po provokaciji, ki prekipeva od zdravja kot ?isti izraz svobode telesa. /.../ Nato pa smo v ?asopisu Libration naleteli na ?lanek o njihovem nastopu v parikem kabaretu Le Zbre, ki nas je v trenutku o?aral. ?ez dve strani so se razprostirale fotografije Dirty Martini, najbolj fellinijevske med plesalkami, in tiste na klavirju, Kitten on the Keys. In nenadoma me je spreletel ob?utek, da je Colette tam, v tej igrivi in strastni ?utnosti, v tej intimni in hkrati politi?ni afirmaciji potencialne lepote slehernega telesa, ne glede na starost in naj bo e tako nekonformisti?no. Nevarni uitek nastopanja, plahost, fizi?ni pogum, straljiva krhkost. To je bil za?etek. /.../ Takrat je francoski neodvisni producent Humbert Balsan napravil samomor in nenadno soo?enje z monim koncem nae zemeljske eksistence me je hudo prizadelo. Kaj naredi, ko takno silovito gibalo upora, kakren je bil on, preprosto izgine? /.../ Zgodba se pogosto porodi iz tr?enja dveh elementov. Sprva je neznatna, vendar te obsede. Z Marcelom sva ves ?as raziskovala e drugo monost: mojo fascinacijo s producenti, njihovo norostjo in drznostjo. Kje najdejo mo?, da vztrajajo naprej? In tako sva nala povezavo. Zgodbo o mokem, ki se bori s potrtostjo. O nekdanjem televizijskem producentu, ki se po zaslugi teh deklet e enkrat za trenutek vrne v zaodrje, da bi jih ponosno postavil na ogled svoji deeli, kot bahav dokaz svojega vstajenja, svoje vrnitve.
- Mathieu Amalric, reiser in koscenarist

portret avtorja
Mathieu Amalric (rojen leta 1965 v francoskem Neuilly-sur-Seine) je francoski filmski igralec in reiser. Kot igralec debitira v filmu Lunini ljubljenci (Les favoris de la lune, 1985) reiserja Otarja Iosselianija. Od osemdesetih let dalje sodeluje z velikimi imeni francoskega filma, kot so Arnaud Desplechin (Kralji in kraljica (Rois et reine), 2003; Boi?na zgodba (Un conte de Nol), 2007), Olivier Assayas (Konec avgusta, za?etek septembra (Fin aot, dbut septembre), 1998), Andr Tchin (Alice et Martin, 1997) in Alain Resnais (Divje trave (Les herbes folles), 2008). ?eprav je Amalric predvsem igralski obraz avtorskega filma, ga vse pogosteje sre?amo tudi v spektakularnejih produkcijah v Kvantumu so?utja (Quantum of Solace, 2008) Marca Forsterja odigra najbolj nenevarnega podlea v zgodovini bondiad. Z reijo se prvi? spoprime leta 1997 v nizkoprora?unskem celove?ernem prvencu Mange ta Soupe, ki mu leta 2001 sledi e celove?erna drama Stadion Wimbledon (Le stade de Wimbledon). Za film Turneja, v katerem prvi? odigra tudi glavno vlogo, na filmskem festivalu v Cannesu leta 2010 prejme nagrado za najboljo reijo.

kritike
Ne moremo si kaj, da ne bi filma interpretirali kot prispodobe igral?eve-reiserjeve lastne pozicije znotraj francoskega filma, ekstrapolirane v svet teatralnega striptiza. Pozicije onglerja, ki i?e ravnoteje med hermeti?nim, ekskluzivnim svetom avtorskega filma in energi?nim spektaklom amerike zabavne industrije. Zand pa je tudi poklon predstavi filmskega producenta kot vrvohodca. Po Amalricovih besedah sta lik deloma navdihnili tragi?ni osebi drznih in brezkompromisnih francoskih producentov Jean-Pierra Rassama in Humberta Balsana, ki ju je kariera pahnila v prezgodnjo smrt. Br?ice, ki si jih igralec nadene za to vlogo, so menda poklon neutrudnemu portugalskemu producentu Paolu Brancu. Ti metafilmski elementi so skrbno vtkani v celostno strukturo filma, ki je prijetno epizodna in nevsiljivo dramati?na, v skladu z naklju?nim ('?e je danes sreda, smo najbr v La Havru') itinerarjem potujo?e zasedbe. /.../ Ne moremo pa si tudi kaj, da se ne bi ob Amalricovi upodobitvi Joachima Zanda spomnili Cassavetesovega Umora kitajskega pobiralca stav (1976) z Benom Gazzaro v vlogi Cosma Vitellija, lastnika striptiz bara, ki ima rad vsa svoja dekleta.
- Chris Darke, Sight & Sound

Turneja je smena, inteligentna, otona prav takna kot Amalric. /.../ V filmu pa je ves ?as prisoten dinamizem, nerodno hrepenenje po ne?em boljem in to eljo delijo tudi plesalke, katerih to?ke so nenavadno duhovite, njihov prikaz pa osvobojen tako voajerizma kot puritanizma. Zato se Turneja spretno izogne nevarnosti, da bi se prevesila v moralisti?no alostinko o iskanju odreitve. Ravno nasprotno: no?ni prizor, v katerem se na bencinski ?rpalki Joachim in blagajni?arka (Aurelia Petit) spogledujeta skozi pleksi steklo, je eden najbolj ganljivih in seksi prizorov preteklega leta.
- Sukhdev Sandhu, The Telegraph

V Turneji, Amalricovem poklonu umetnosti amerike burleske, je treba obla?ila odvre?i in ov mora naprej. Amalric v sodelovanju s skupino resni?nih umetnic novodobne burleske v zgodbi o iztroenem producentu, ki v zasedbi gostujo?ih amerikih striptizet odkrije izgubljeni esprit de corps, ponovno oivlja retro svet perja in pahlja?.
- Jonathan Romney, Screen Daily

Preden v kina tre?i Burleska, si raje oglejte inteligentnejo in bolj seksi variacijo na temo v reiji francoskega igralca/reiserja Mathieuja Amalrica. V Turneji igra Joachima, pogorelega in iz?rpanega producenta, ki se v rodno Francijo vrne z gostujo?o zasedbo slovitih newyorkih plesalk nove burleske, vklju?no z Julie Atlas Muz, Dirty Martini in Mimi le Meaux (ki igrajo same sebe). /.../ Amalric, ki so ga navdihnili spomini na varietejsko kariero Sidonie-Gabrielle Colette, je za raziskavo tematike izbral resni?ne plesalke, odpeljal svojo zasedbo na resni?no turnejo po podeelskih odrih in posnel film v naturalisti?nem duhu (kot vpliv navaja Cassavetesa). Rezultat preveva ob?utek doma?nosti in arma, je hkrati ganljiv in trpek ...
- Ben Walters, Time Out London

Neverjetno energi?en in zapeljiv film, poln za?injene duhovitosti in melanholije.
- Tim Robey, The Telegraph

Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie