Napaka
  • XML Parsing Error at 1:285. Error 9: Invalid character

Torinski konj

natisni PDF

Share

torinTorino, 3. januarja 1889. Friedrich Nietzsche stopi iz hie t. 6 na ulici Carlo Albert. Nedale? pro? ima ko?ija teave s trmastim konjem. Vsemu prigovarjanju navkljub se konj ne premakne. Voznik izgubi potrpljenje in ga za?ne neusmiljeno bi?ati. Nietzsche se priblia, ihte? ovije roke okoli konjevega vratu ter napravi konec okrutnemu prizoru. 




Njegov najemodajalec ga odpelje domov, kjer Nietzsche dva dni negibno in mol?e lei, dokler ne zamrmra svojih slavnih zadnjih besed. Naslednjih deset let preivi v tiini, pogreznjen v norost, v oskrbi svoje matere in sester. Kaj se je zgodilo s konjem, ne vemo.  
- iz filma Torinski konj

Velikan evropskega avtorskega filma Bla Tarr (Stntang, Werckmeistrove harmonije) si za izhodi?e vzame anekdoto o dnevu Nietzschejevega zloma ter ustvari e eno impresivno meditacijo o ?lovetvu in njegovem absolutnem, neizbenem koncu. Torinski konj, ki ga je reiser razglasil za svoj poslednji film, je veli?asten testament ravno tako sodoben in aktualen kot je brez?asen. 

iz prve roke
Naa izto?nica je bil Nietzschejev stavek: 'Bog je mrtev'. // ?e je Bog mrtev, se vse zdi preprosto. Toda ?lovek, ki je zasnoval ideologijo, ki vso mo? pripisuje ?lovekemu bitju, je na cesti zagledal konja, ki so ga surovo pretepali in celotna teorija se je zruila. // Pri svojem prvem filmu sem izhajal iz svoje drubene ob?utljivosti hotel sem spremeniti svet. Potem sem moral spoznati, da so stvari bolj zapletene // in da so problemi globlji, morda ne le drubeni, ampak ontoloki //, da gre za kozmi?ne, univerzalne probleme, in da je sranje veliko ve?je, kot sem verjel pri dvaindvajsetih. // Torinski konj je film o tei ?lovekega bivanja. O tem, kako teko je iveti vsakdanje ivljenje in o monotoniji ivljenja. // Vsakodnevno ponavljanje iste rutine nam razkrije, da je s svetom nekaj narobe. // Konec sveta je v mojem filmu zelo tih, zelo neizrazit. Tudi resni?ni konec vidim priti tako: po?asi in tiho. Smrt je najbolj straen prizor. Ko vidi nekoga umirati naj bo to ival ali ?lovek je vedno grozljivo; in najbolj strano pri vsem je, da se zdi, kot da se ni ni? zgodilo. // Film je portret umrljivosti z vso globoko bole?ino, ki jo mi, na smrt obsojeni, ob?utimo. // Tako je kot pri dobrem ganju: dobro mora prevreti in na koncu ti ostane bistvo. Ta film je esenca mojega ivljenja in esenca mojih filmov.
- Bla Tarr, reiser in koscenarist

portret avtorja
Bla Tarr (Pcs, Madarska, 1955) je svoje prve amaterske filme posnel pri estnajstih letih, se kasneje pridruil Studiu Bla Balzs ter tudiral na akademiji za gledali?e in film v Budimpeti. V devetdestih se je s serijo del, nastalih v tesnem sodelovanju z romanopiscem Lszlm Krasznahorkaijem, dokon?no uveljavil kot ena klju?nih figur sodobnega avtorskega filma. Leta 2003 je Slovenska kinoteka pripravila retrospektivo, kjer je bil med drugim prikazan reiserjev prvenec Druinsko gnezdo (Csaldi t?zfszek, 1979) ter filmi Prekletstvo (Krhozat, 1987), Stntang (1994) in Werckmeistrove harmonije (Werckmeister harmnik, 2000). Njegovo predzadnje delo Mo iz Londona (A londoni frfi) smo lahko videli na LIFFu leta 2007.

kritike
e eno skrajno nenavadno, a tudi preprosto ?udovito delo madarskega posebnea Ble Tarra, ki bi mu brez zadrkov lahko podelili naslov enega najbolj samosvojih cineastov sodobnosti. /.../ iz?i?ena, v vsega 30 dolgih kadrih posneta meditacija o ?loveki vztrajnosti, ki je zaznamovana predvsem z izjemno, hipnoti?no atmosfero, stkano iz dramati?ne ?rno-bele fotografije in sugestivne zvo?ne podobe.
- Denis Vali?, Pogledi

Filmi madarskega mojstra Ble Tarra, ki so jih Susan Sontag, Jim Jarmusch, Gus Van Sant in podobni oklicali za vizionarske, se zdijo kot zmagoslavni zadnji vzdihljaji dolo?ene struje v evropskem filmskem modernizmu //.    
- Film Society of Lincoln Center

Tarrov eshatoloki poslednji film, napol Beckett, napol Biblija, daje apokalipsi podobo silovite alostinke ter ivljenje razstavi na tako osnovne elemente (koliba, konj, od vetra prebi?ana pokrajina), da se zazdi sol, potresena po dnevnem obroku kuhanega krompirja, pravo bahatvo.
- James Quandt, 'Najbolji filmi leta 2011', Artforum

Ponavadi nerad primerjam anti-cinefila, kakren je Tarr, z drugimi filmskimi ustvarjalci. A kljub temu, da so njegove raznovrstne tehni?ne reitve popolnoma druga?ne od tistih, ki jih poznamo pri Erichu von Stroheimu, je nekaj na sami intenzivnosti obeh ustvarjalcev, ko krmarita od ene to?ke do druge, zaradi ?esar se zazdijo obi?ajna pravila in logika filmske pripovedi ter celo obi?ajni postopki sledenja pripovedi skorajda brez pomena; neke vrste motnja. Svet Torinskega konja ni razkrit, posredovan, raziskovan ali pripovedovan; ta svet preprosto je, v vsakem trenutku, v najve?ji meri in bolj kot lahko prenesemo. Poziva nas zgolj k temu, da ga opazimo.
- Jonathan Rosenbaum, Film Comment

?e bi radi videli film v vsej njegovi mogo?nosti in veli?astni turobnosti, vam ni treba iskati drugje.
- Nick James, The Observer

Film za vse tiste, ki se jim zdi Beckettov pogled na stanje ?loveka preprosto preve? lahkoten //. Tarr in njegovi redni sodelavci // so ustvarili ?udovito mra?no, golo kvintesenco reiserjevega sloga. // delo, ki si film drzne vrniti k elementarnemu jeziku, podobno tistemu iz nemega obdobja. // Vizualno izjemen film, posnet tako v odtenkih sive kot v ?rni in beli, se vra?a v pusto in vetrovno pokrajino iz Stntanga, in hkrati kot Beli trak Michaela Hanekeja v spomin prikli?e podobe nemkega fotografa Augusta Sanderja iz zgodnjega 20. stoletja.
- Jonathan Romney, Screen Daily

// dve uri in pol vklju?ujeta nekatere izmed najbolj nepozabnih posnetkov v zgodovini filma. // Tarr ustvari svojo zna?ilno koreografijo, ki se odvije med igralci in kamero, serijo tableaux vivants, ki povzamejo elokventno kot e nikoli temeljni brezup ?lovekega obstoja. // Nietzsche bi bil navduen in ganjen do solz.
- Scott Foundas, Film Society of Lincoln Center


OBJAVLJEN JE PRVI NAPOVEDNIK FILMSKEGA SPEKTAKLA NEVERJETNI SPIDER-MAN 2!

DF-87424_r

PRIDRUI SE NAM


   

Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie