Ljubezen - Amour

natisni

Share


Georges in Anne sta upokojena u?itelja glasbe, ki ivita zadovoljno in umirjeno ivljenje v svojem parikem stanovanju, predana drug drugemu in svoji strasti do glasbe. Njuna h?i, prav tako glasbenica, prebiva s svojo druino v tujini. Nekega dne Anne zadane kap. 







?eprav si opomore, se njeno stanje hitro slaba. Brezpogojna ljubezen starega para se znajde e pred zadnjo preizkunjo.

Ljubezen zasluena druga zlata palma za Michaela Hanekeja je briljantno odigran in mojstrsko zreiran intimen komorni film o mo?i ljubezni vpri?o smrti. Te najnoveje stvaritve avstrijskega avtorja, ki so jo mnogi razglasili za mojstrovino in film leta, nikakor ne smete zamuditi.

iz prve roke
Film govori o tem, kako se spoprijemamo s trpljenjem ljubljene osebe. // Zelo podobna situacija se je zgodila v moji druini. Nekdo, ki sem ga imel zelo rad, je strahovito trpel, sam pa sem lahko le nemo?no opazoval. To me je spodbudilo k razmiljanju in kasneje k pisanju scenarija. // O usodi starejih je bilo posnetih kar nekaj televizijskih in filmskih del. A sam filma nisem posnel, ker bi mislil, da je to pomembna tema (?eprav seveda je). Filme snemam, ker se me dotakne situacija, ker me nekaj pripravi k razmiljanju, k umetniki refleksiji. Vedno se skuam osredoto?iti neposredno na tisto, s ?imer se ukvarjam. Po mojem mnenju je naloga dramskih umetnosti, da nas soo?ijo s stvarmi, ki jih zabavna industrija pomete pod preprogo. // Pravi film se ne kon?a na platnu, temve? v gledal?evi glavi; tam se mora ugnezditi in nadaljevati s svojim produktivno vznemirjajo?im u?inkom. // Umetnost se ukvarja z vsakdanjim ivljenjem in ivljenje je teko; dolnost umetnika je, da stopi ljudem na prste. // Vedno pravim, da je film najblie glasbi, ne pa literaturi ali gledali?u. ?e nima ob?utka za glasbo, po mojem mnenju ni u?inkovit. Film vodi ritem, ravno tako kot glasbo. Podoben je pu?ici, ki potuje skozi ?as: svoje potovanje za?ne v enem trenutku in kon?a v drugem, med tema to?kama pa je pot, ki mora biti skrbno vodena. // Povsem se strinjam s Hitchcockom. Vse rad do potankosti na?rtujem. Nisem privrenec improvizacije.

portret avtorja
Michael Haneke se je rodil leta 1942 v Mnchnu, avstrijski igralki Beatrix von Degenschild ter nemkemu reiserju in igralcu Fritzu Hanekeju. Otrotvo je preivel v spodnjeavstrijskem Wiener Neustadtu, kjer je tudi hodil na gimnazijo in leta 1962 opravil maturo. e v srednjeolskih letih so ga zanimali klasi?na glasba (igral je klavir), filozofija (zlasti eksistencializem) in film (navduevali so ga predvsem Fellini, Bergman, Antonioni, Bresson in novovalovci). Ker mu ni uspelo priti na igralsko olo in ker se mu tudi elja, da bi postal koncertni pianist, ni uresni?ila, je na dunajski univerzi vpisal tudij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni kon?al. V tudijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. Med letoma 1967 in 1970 je delal kot urednik in dramaturg televizijskih iger pri Sdwestfunk Baden-Baden in napisal svoj prvi, vendar do danes e nerealiziran scenarij za film Wochenende. V Stadttheater Baden-Baden je na za?etku 70. let z dramo Cele dneve v kronjah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledaliki reiser, pozneje pa je na odre tevilnih uglednih gledali? (v Berlinu, Dsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, Mnchnu, Stuttgartu in na Dunaju) postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih. Svoj prvi televizijski film je posnel pri 32-ih letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvi? pojavil leta 1984 (takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?), od premiere Sedmega kontinenta (Der siebente Kontinent) v Cannesu leta 1989 pa se redno uvr?a na programe najpomembnejih filmskih festivalov po svetu in prav tako redno prejema nagrade. Kljub tevilnim uspehom e naprej zavra?a zvezdnitvo in bulvarsko razkrivanje osebnega ivljenja ter ostaja izredno discipliniran in natan?en reiser (na snemanja se vedno pripravi s storyboardom); slovi tudi po odli?nem vodenju igralcev tako profesionalcev kot natur?ikov in otrok. Na prelomu 20. stoletja se je za nekaj let preselil v Francijo, zdaj pa spet ivi v Avstriji. Ob snemanju filmov se od leta 2002 posve?a tudi pou?evanju (je profesor za reijo na dunajski filmski akademiji), leta 2006 pa se je preizkusil tudi v operi (v Parizu je na oder postavil Mozartovega Don Juana). Michael Haneke do velikega preboja z U?iteljico klavirja (La pianiste, 2001) bolj ali manj zgolj v cinefilskih krogih znan in slavljen enfant terrible avstrijske kinematografije, danes pa tudi med irim ob?instvom in mednarodno uveljavljen, s tevilnimi najuglednejimi priznanji odlikovan reiser in scenarist je od leta 1974 do danes z 21 igranimi televizijskimi in kinematografskimi celove?erci ter enim eksperimentalnim televizijskim celove?ercem, ki jih je ve?inoma v avstrijski, nemki in/ali francoski (ko)produkciji posnel po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah, ustvaril enega najtehtnejih in najbolj drubeno angairanih opusov sodobnega ?asa, ki je tako v vsebinskem kot formalnem pogledu zelo celovit in avtorsko prepoznaven. (iz: Opus Michaela Hanekeja, Anja Nagli?, KINO!)
V slovenskih kinematografih smo si med drugim lahko ogledali filme Bennyjev video (Benny's Video, 1992), Smene igre (Funny games, 1997), Neznana koda (Code inconnu: Rcit incomplet de divers voyages, 2000), Skrito (Cach, 2005) in nazadnje Beli trak (Das weisse Band - Eine deutsche Kindergeschichte, 2009), za katerega je avtor v Cannesu prejel svojo prvo zlato palmo. Leta 2009 so na LIFFu pripravili retrospektivo Hanekejevih manj znanih del.

kritike
// gre za preprost in nepopustljivo iskren film o ljubezni, starosti in umiranju, v katerem Haneke ponovno pokae, da ni le nepoboljljivi pesimist, ampak tudi nepoboljljivi humanist. // Tokrat je presenetil z morda svojim najbolj intimnim filmom v svoji karieri // Presenetljivo za Hanekeja, a scela logi?no za tematiko filma, pa je pri tej zelo iskreni in res mojstrsko reirani intimni pripovedi dejstvo, da je Haneke, ta moralni kirurg sodobne drube, tokrat prav vse drubeno pustil zunaj zgodbe. Staranje in umiranje prikae kot najintimneje in najbolj pristno ?lovekovo doivljanje //. Reiser, ki je torej v ve?ini svojih filmov tematiziral nasilje posameznika in drube in zahteval odgovornost zanju, tako starost prikae kot ultimativno destruktivno silo ivljenja, za katero ni mogo?e nikogar poklicati na zagovor. In ki jo lahko brezpogojno sprejme samo prava ljubezen. // Brez dvoma: Ljubezen je pesimisti?en film pesimisti?en v smislu, ker ne tolai tam, kjer pa? ne more tolaiti. A prav zato je tudi globoko eksistencialisti?en in humanisti?en film, ki brez velikih besed in brez sprenevedanja govori o dveh najve?jih zgodbah, sploh edinih dveh pravih zgodbah vsakega ivljenja ljubezni in smrti.
- enja Leiler, Pogledi

Starost ostaja velik filmski tabu. O tej temi so si drznili resno spregovoriti le redki filmi, med njimi nekatere resni?ne klasike, kakrni sta Tokijska zgodba in Make Way For Tomorrow. Ljubezen je ve? kot vreden prispevek. // Hanekejeve gledalike izkunje se bolj kot kdajkoli doslej kaejo v premiljeni in nadzorovani mizansceni pri tem pa dogodkov ne dramatizira, ampak jih prikazuje. To je skrajno luciden prikaz teme, hkrati pa ?udovito zreiran film, ki pripada igralcema. V njem se protagonista soo?ita z lastno umrljivostjo ter se do skrajnih meja podvreta njenim implikacijam. // Film premore tenko?utnost in silovito mo?, in ?eprav vas bo morda ganil do solz, je to silno inteligentna drama, ki odkrito spregovori o temi, o kateri ve?ina od nas najraje ne bi razmiljala, e posebej ne na platnu. Le reiser kot Haneke nas lahko pripravi do tega, da smo hvaleni, da smo.
- Jonathan Romney, Screen Daily

Film ivi od zgodb o ljubezni in smrti, a kako pogosto se zgodi, da bi filmski ustvarjalec ponudil nov pogled na katerokoli izmed obeh? Ljubezen Michaela Hanekeja na ?udovito izviren in neprizanesljiv na?in raziskuje vpliv ljubezni na smrt in obratno. // Haneke podre mit o smrti kot javnemu dogodku, ne?em, kar delimo z drugimi, ne?em, kar nas pripravi do joka in ?ustvovanja. Tu smrt zgradi trdnjavo, in to se zdi bole?e resni?no. // Ljubezen je pretresljivo, skrajno inteligentno in osupljivo izpeljano delo. Mojstrovina.
- Dave Calhoun, Time Out

Nena, presunljiva, brezhibno zreirana zgodba o ljubezni in smrti //. Film dolguje del svoje ?ustvene mo?i odli?nima igralcema ter nai ganjenosti ob opazovanju dveh znanih, zdaj krhkih filmskih teles pri uprizarjanju pantomime bolezni in smrti. Ta zelo resni?na krhkost je v ostrem kontrastu s telesi, ki jih film dela nesmrtne ve?no mlade in zdi se pomenljivo, da je Haneke, ki rad razbija filmsko iluzijo, izbral igralca, ki sta nastopila v dveh izmed najbolj znanih francoskih filmov vseh ?asov: Trintignant je bil moki iz naslova v Mokem in enski, [Emmanuelle] Riva pa je igrala ensko brez imena v filmu Hiroima, ljubezen moja.
- Manohla Dargis, The New York Times

Preprosta zgodba, umirjena kamera, tiina namesto glasbe, jasnost Hanekejeve vizije, njegova pripovednika spretnost, mo?ni igralski nastopi in preciznost umetnikega vodstva nam omogo?ajo, da Ljubezen razglasimo za mojstrovino.
- Alin Ta??yan, podpredsednik irije FIPRESCI

V // filmu Ljubezen tr?ita osebna in kulturna definicija ljubezni, zakona, staranja, bolezni in smrti. // Haneke // ustvari enega svojih najbolj nenih, ganljivih in vznemirljivih filmov doslej. // Spotoma zastavi aktualna vpraanja o evtanaziji, institucionalizaciji, partnerski in druinski odgovornosti ter dolnostih do partnerja in do sebe, in morda najpomembneje o monosti umreti z dostojanstvom in samospotovanjem. Vse to so kontroverzne in kulturno obloene teme, s katerimi se mora ve?ina ljudi soo?iti in v zvezi z njimi sprejeti usodne odlo?itve, saj druba ne zagotavlja lahkih ?e sploh kaknih reitev. Dokaz Hanekejeve scenaristi?ne in reijske spretnosti je, da Ljubezen ta vpraanja odpira, ne da bi nanje ponujala odgovore e ve? ne da bi presojala vedenje in odlo?itve, ki se jih protagonista 'odlo?ita' sprejeti.
- Emanuel Levy

Scenarij je mojstrovina so?utja in razumevanja, ki nezgreljivo zadane vse prave note. // To je globoko human film, poln presene?enj; veli?astno delo briljantnega umetnika, ki neustrano zre v globino due.
- Piers Handling, filmski festival v Torontu

Michaelu Hanekeju in njegovim sodelavcem je okiranje gledalcev e davno prilo v navado. V njegovi 25-letni karieri so se idili?ni pobegi spreobra?ali v skupinski samomor, generi?ni trilerji pa v s pomeni nabite kritike medijskega nasilja. Napetost ne ponuja nobene katarze; post-apokalipti?ne drame zavra?ajo razkritje svojih katastrof. // od filma z naslovom Ljubezen bo zato le malokdo pri?akoval sentimentalko. A vendar nam je Haneke s svojim zadnjim delom pripravil morda najve?je presene?enje doslej: Ljubezen e zdale? ni kakna mu?na in bole?a izkunja, ki bi jo morda kdo pri?akoval, temve? nena elegija vseivljenjski ljubezni. // Z Ljubeznijo nam Haneke podarja so?utno, silovito in inteligentno ljubezensko zgodbo, ki s svojimi protagonisti in gledalci ravna spotljivo. Ta nepri?akovana dobrota je prihajajo? od taknega neprizanesljivega reiserja osupljiva. Hkrati pa tudi brez dvoma neizmerno ganljiva.
- Catherine Wheatley, Sight & Sound

To je strastna, bole?a, intimna drama, ki jo lahko primerjamo z Bergmanovimi Prizori iz zakonskega ivljenja.
- Peter Bradshaw, The Guardian

Bogata, iskrena, globoko ganljiva tudija o spoprijemanju z intimnostjo, boleznijo in smrtjo. // Film ne bi mogel biti blie popolnosti.
- Geoff Andrew, BFI

Morda najbolj zastraujo?e iskren film o starosti, kar jih je bilo kdaj posnetih.
- Owen Gleiberman, Entertainment Weekly

Redko smo imeli prilonost videti bolj slikovit prikaz izjave Jean-Luca Godarda, da je film dokumentarec svojih igralcev.
- Dennis Lim, Artforum

Ljubezen je linearna, vseh odve?nih podrobnosti asketsko okle?ena elegija, ki reiserjevo stalno temo ?lovekega trpljenja prenaa na novo raven.
- Ana Jurc, MMC RTV SLO

V zgodovini filmov o ljubezni bo Ljubezen ivela ve?no.
- Mary Corliss, Time

Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie