Opomba - Footnote

natisni

Share


Opomba je zgodba o siloviti tekmovalnosti med o?etom in sinom. Oba sta ekscentri?na profesorja, ki sta svoje ivljenje posvetila delu. Eliezer Shkolnik je mrkogled in trmast purist, ki v dolgoletni karieri nikoli ni dobil priznanja za svoje delo. Njegov armantni sin Uriel pa je zvezda v vzponu, priljubljen profesor z vrsto priznanj in natrpanim urnikom javnih nastopov. A nekega dne se karte obrnejo: Eliezerja obvestijo, da bo prejel najprestinejo dravno nagrado in vsa njegova ne?imrnost nenadoma privre na dan ...





 








Duhovita farsa o ve?nem medgeneracijskem boju ter pronicljiv vpogled v akademski svet, preet z ljubosumjem in zavistjo. Nagrada za najbolji scenarij v Cannesu in nominacija za oskarja za najbolji tujejezi?ni film.

iz prve roke
Ve? mi je, ?e gledalci gledajo film kot komedijo. Potem se lahko smejijo in zabavajo in vsega ne jemljejo preve? resno. A ?e ho?emo biti natan?ni, izpolnjuje zgodba vse pogoje za tragedijo tako kot ve?ina zgodb o o?etih in sinovih. // Neki prou?evalec talmuda, znan po tem, da je pri svojem pisanju zelo var?en in suhoparen, mi je neko? takole pojasnil opombo: 'To je informacija, v?asih anekdota, ki ni nujno preverljiva; lahko je okantna ali trapasta in je pogosto le malo pomembna za glavno besedilo, hkrati pa preprosto preve? zanimiva in so?na, da bi jo popolnoma izpustili.' Tako nekako bi lahko opisal tudi svoj film. To je opomba. // Obstaja znana izjava, ki jo pripisujejo Henryju Kissingerju. Vpraali so ga, zakaj v akademskem svetu vlada tako brezobzirna tekmovalnost. Odgovoril je: ker je tveganje tako majhno. Mislim, da gre v filmu prav za to. ?e ima tako malo na kocki, postanejo tekmovalnost ter strast in prepri?anje, ki jih potrebuje za svoje delo, ve?ji od ivljenja. Ugotovil sem, da bolj ko je snov ezoteri?na, ve?ja je strast; mo?neja so ?ustva, ki so potrebna, da iz svojega dela ustvari ivljenjski projekt.
- Joseph Cedar, reiser in scenarist

portret avtorja
Joseph Cedar (1968, New York) je tudiral filozofijo in zgodovino gledali?a na Hebrejski univerzi v Jeruzalemu ter diplomiral iz filma na Univerzi v New Yorku. Njegova prva dva filma, Ha-Hesder (2001) in Medurat Hashevet (2004), sta bila izbrana kot uradna izraelska kandidata za oskarja. Oba sta doma dosegla izjemen komercialen uspeh ter pobrala nagrado ophir Izraelske filmske akademije za najbolji film. Njegov tretji celove?erec Beaufort (2007), ki govori o zadnjih mesecih pred izraelskim umikom iz Libanona leta 2000, je prejel srebrnega medveda za najboljo reijo v Berlinu in nominacijo za oskarja za najbolji tujejezi?ni film. Opomba je Cedarjev ?etrti celove?erec in njegov drugi film, ki je bil nominiran za nagrado oskar.

kritike
// neverjetno izviren in sve film, ki je iz Cannesa zaslueno odnesel nagrado za najbolji scenarij. // Iz izkuenj vem, kako teko je ljudi prepri?ati, da je film o obskurnem tudiju talmuda lahko zabaven, ganljiv in navduujo?e domiseln a verjemite mi na besedo. // pravi biser, ki poleg vsega uspe najti pripovedno obliko, obenem ?udovito literarno in do kraja filmsko.
- Geoff Andrew, Sight & Sound

// inteligentno, dobro napisano in spretno izpeljano soo?enje med o?etom in sinom, ki sta si bolj podobna, kot sta sama pripravljena priznati. // resni?no edinstvena kombinacija izvirne satire in resne drame, ki nam, ko se smeh polee, e za dolgo ?asa pusti grenak priokus.
- Dan Fainaru, Screen Daily

Opomba je ivahna, pronicljiva in duhovita ?rna komedija o srednjih letih in neuresni?enih ambicijah //. Eleganten literarni odklon, s pridihom Nabokova in anglekih akademskih komedij Davida Lodgea in Malcolma Bradburyja.
- Peter Bradshaw, The Guardian

Dejstvo, da film ne le pokae zanimanje za filoloka vpraanja, ampak hkrati najde na?in, kako vizualizirati in dramatizirati njegove drai /./, je majhen ?ude filmske umetnosti.
- Shelly Kraicer, Cinema Scope

V Cedarjevi mra?ni komi?ni pravljici u?enjakarski ekscentriki tekmujejo v samodokazovanju na spretno postavljenem boji?u, kjer je edina potencialna rtev njihovo samospotovanje.
- Eric Kohn, indieWIRE

Cedarjev film je zgodba o napetem profesionalnem rivalstvu ter navzkriju med o?etom in sinom, in ni treba, da bi bili idje ali delali na univerzi, da bi to razumeli.
- Andrew OHehir, Salon

Literarni film v najboljem pomenu besede //.
- Geoff Andrew, Najbolji filmi leta 2011, Sight & Sound

// ena najbolj inteligentnih in neprizanesljivih komedij, kar sem jih v zadnjem ?asu videl.
- Roger Ebert, Chicago Sun-Times

Cedar s pomo?jo briljantnih igralcev spoji akademsko satiro, klasi?ni idovski humor in skoraj shakespearski ?ut za tragi?ni potencial o?etovske vezi.
- A. O. Scott, The New York Times

Ta izraelski film iz ne?esa, kar bi lahko bilo snov za trivialno anekdoto // ustvari tragikomi?no opero, ki ima marsikaj povedati o sionizmu, akademskem svetu, druinskem ivljenju in o tem, kako jezik deluje kot most med svetim in posvetnim.
- A. O. Scott, 10 najboljih filmov leta 2012, The New York Times

Cedar pelje zgodbo s preskakovanjem v ?asu naprej in nazaj ter z mo?no ekspresivno glasbeno podlago, ?ar tega filma pa je gotovo v prepletu drame in satire, grajenima tako z duhovitimi dialogi kot s situacijsko mimiko, ki kot opombi pod ?rto komentirata kompleksnost tega generacijsko, kulturno in karakterno zaznamovanega razmerja med o?etom in sinom.
- enja Leiler, Pogledi







Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie