Beli trak

natisni

Share

Vasica v protestantskem naro?ju severne Nem?ije na predve?er prve svetovne vojne. Prebivalci se ukvarjajo preteno s kmetijstvom in polovica jih dela za bogatega barona. Mo?an vpliv na va?ane, posebej na otroke in najstnike, ima strog protestantski pastor. V tej odmaknjeni skupnosti se naenkrat za?nejo vrstiti nenavadne nesre?e. Le kdo stoji za njimi? Ko mine ?as etve in se blia za?etek vojne, postajajo mala vaka hudodelstva vedno bolj kruta in sosedje vse manj zaupajo drug drugemu.

 

 

 

 

 

Haneke v skrivnostni pripovedi, osredoto?eni na skupino otrok in njihovih starev, secira vako ivljenje v predvojni Nem?iji, da bi pokazal, kako malo je potrebno, da ?loveka zloba visoko dvigne svojo glavo.

iz prve roke
S projektom sem se ukvarjal ve? kot deset let. Moj glavni cilj je bil osvetliti skupino otrok, ki so bili zaznamovani z vrednotami, spremenjenimi v absolutnost, in s tem, kako jih ponotranjijo. ?e na?elu ali idealu, naj bo politi?nemu ali religioznemu, podelimo poloaj absolutnega, postane ne?loveki in vodi v terorizem.
Michael Haneke, reiser in scenarist

Haneke je resni?no izjemen reiser in mo?no je ?utiti, da sta mu doma?i tudi gledalika in operna reija. Prinesel nam je scenarij, ki je bil tako briljantno napisan, da nih?e izmed nas, igralcev, ni imel nobenega vpraanja. Na samem snemanju pa nam je, seveda znotraj okvirov scenarija in zapisanih dialogov, pustil toliko svobode kot e nih?e. Haneke ve, da mora igralcu zaupati, in prav zato je izjemen.
Burghart Klaussner, igralec

portret avtorja
Michael Haneke se je rodil leta 1942 v Mnchnu, avstrijski igralki Beatrix von Degenschild ter nemkemu reiserju in igralcu Fritzu Hanekeju. Otrotvo je preivel v spodnjeavstrijskem Wiener Neustadtu, kjer je tudi hodil na gimnazijo in leta 1962 opravil maturo. e v srednjeolskih letih so ga zanimali klasi?na glasba (igral je klavir), filozofija (zlasti eksistencializem) in film (navduevali so ga predvsem Fellini, Bergman, Antonioni, Bresson in novovalovci). Ker mu ni uspelo priti na igralsko olo in ker se mu tudi elja, da bi postal koncertni pianist, ni uresni?ila, je na dunajski univerzi vpisal tudij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni kon?al. V tudijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. Med letoma 1967 in 1970 je delal kot urednik in dramaturg televizijskih iger pri Sdwestfunk Baden-Baden in napisal svoj prvi, vendar do danes e nerealiziran scenarij za film Wochenende. V Stadttheater Baden-Baden je na za?etku 70. let z dramo Cele dneve v kronjah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledaliki reiser, pozneje pa je na odre tevilnih uglednih gledali? (v Berlinu, Dsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, Mnchnu, Stuttgartu in na Dunaju) postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih. Svoj prvi televizijski film je posnel pri 32 letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvi? pojavil leta 1984 (takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?), od premiere Sedmega kontinenta v Cannesu leta 1989 pa se redno uvr?a na programe najpomembnejih filmskih festivalov po svetu in prav tako redno zanje prejema nagrade. Kljub tevilnim uspehom e naprej zavra?a zvezdnitvo in bulvarsko razkrivanje osebnega ivljenja ter ostaja izredno discipliniran in natan?en reiser (na snemanja se vedno pripravi s storyboardom); slovi tudi po odli?nem vodenju igralcev tako profesionalcev kot natur?ikov in otrok. Na prelomu 20. stoletja se je za nekaj let preselil v Francijo, zdaj pa spet ivi v Avstriji. Ob snemanju filmov se od leta 2002 posve?a tudi pou?evanju (je profesor za reijo na dunajski filmski akademiji), leta 2006 pa se je preizkusil tudi v operi (v Parizu je na oder postavil Mozartovega Don Juana).

Michael Haneke do velikega preboja z U?iteljico klavirja (2001) bolj ali manj zgolj v cinefilskih krogih znan in slavljen enfant terrible avstrijske kinematografije, danes pa tudi med irim ob?instvom in mednarodno uveljavljen, s tevilnimi najuglednejimi priznanji odlikovan reiser in scenarist je od leta 1974 do danes z 20 igranimi televizijskimi in kinematografskimi celove?erci ter enim eksperimentalnim televizijskim celove?ercem, ki jih je ve?inoma v avstrijski, nemki in/ali francoski (ko)produkciji posnel po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah, ustvaril enega najtehtnejih in najbolj drubeno angairanih opusov sodobnega ?asa, ki je tako v vsebinskem kot formalnem pogledu zelo celovit in avtorsko prepoznaven.
(iz Opus Michaela Hanekeja, Anja Nagli?, KINO! 8/9 2009)

kritike
Nasilje je osrednja tema tudi v Hanekejevem najnovejem (edinem v celoti ?rno-belem) delu Beli trak s pomenljivim podnaslovom Eine deutsche Kindergeschichte (Nemka zgodba za otroke oziroma Zgodba o nemkih otrocih). Ta skrivnostno-srhljiva zgodovinska drama je tako reko? raziskava o izvoru zla oziroma mehanizmih nastanka nasilja in njegovega prenaanja iz generacije v generacijo, v njej pa spremljamo dogajanje v protestantski vasi na severu Nem?ije v letu pred izbruhom prve svetovne vojne. // Beli trak pokae, kam lahko pripeljejo mehanizmi s skrajno represivnim vzgojnim in drubenim redom zaznamovane ter ?love?ne empatije oropane avtoritarne skupnosti, in ko se zavemo, da v filmu predstavljeni izvor zla ne ti?i zgolj v oblastnikem in vrednostnem sistemu fevdalno urejenega protestantskega okolja z za?etka 20. stoletja, temve? v vsakrnem represivno-avtoritarnem religioznem in politi?nem sistemu, ki ljudi vztrajno zatira, poniuje, kaznuje, jim vceplja ob?utke krivde, jim grozi ter s tem v njih podiga sadisti?no-perverzno vedenje in avtoritarno kolektivno zavest, zgodba filma postane nadvse aktualna.
Anja Nagli?, KINO!

// z novim filmom Belim trakom, sicer zlato palmo letonjega Cannesa pa prihaja tudi Michael Haneke, avstrijski auteur (in provocateur), ki je znal vedno okirati in ki je avstrijski podalpski ki? prepredel s poastmi, med katerimi bi se Herr Fritzl po?util kot doma, toda v Belem traku oki ne prihajajo od zunaj, ampak od znotraj, iz ljudi in med?lovekih vezi, iz na?ina, kako ljudje organizirajo odnose, konsenz in represijo. Faizem ni nekaj, kar v nemko vas, v kateri se dogaja film, pride od zunaj, iz Berlina ali pa Mein Kampfa, ampak nekaj, kar je e v njih. In Haneke, nova vest Evrope, je vedno najbolji, ko kae, kako iz ?loveka sko?i poast. Njegovi filmi izgledajo kot vpraanja, ki ne potrebujejo odgovorov in kot odgovori, za katera ni vpraanj. // Haneke ni le kanoniziran, ampak tudi kontroverzen. In od festivalskih filmov vsi pri?akujejo, da prikazujejo kontroverzne, nelagodne, transgresivne filme. Beli trak je tak.
Marcel tefan?i?, jr., Mladina

Haneke je filmar v toliko, v kolikor je tudi strateg; je prej pedagog kot vizionar. Beli trak je zagotovo najlepi film, kar jih je posnel gre za neke vrste zmagoslavno mojstrovino.
J. Hoberman, The Village Voice

 

Naa spletna stran uporablja pikotke, ki sluijo boljemu delovanju spletne strani ter omogo?ajo deljenje vsebin na druabnih omrejih in merjenje obiska strani. V kolikor se s tem ne strinjate, stran morda ne bo delovala tako kot bi eleli. Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglaate z uporabo pikotkov. Kaj so piškotki? preberite tukaj.

Za nadaljevanje uporabe spletne strani kliknite - Strinjam se -.

EU Cookie